PISA


PISA 2012
(2011 - 2013)


Populacija

15 - letniki
Ravnatelji

Predstavitev

Osnovne informacije o raziskavi:

 PROGRAM MEDNARODNE PRIMERJAVE DOSEŽKOV UČENCEV - PISA (PROGRAMME FOR INTERNATIONAL STUDENT ASSESSMENT)

  Spletne povezave: 

 

  Kontakt: 

                Nacionalni center raziskave PISA
                Pedagoški inštitut
                Gerbičeva 62
                1000 Ljubljana

     

   Sodelavke v nacionalnem centru:

  •       dr. Mojca Štraus, nacionalna koordinatorka raziskave PISA, tel. (01) 420 12 53
  •       Simona Štigl, sodelavka v raziskavi, tel. (01) 420 12 62
  •       Klaudija Šterman Ivančič, sodelavka v raziskavi, tel. (01) 420 12 68

     

    Elektronska pošta: pisa@pei.si
    

    AKTUALNO:

    Objavljamo povzetek rezultatov za Slovenijo, ki so bili predstavljeni 3. decembra 2012!

    NOVO: Objavljamo poročilo za medije in prikaz rezultatov analize dosežkov v finančni pismenosti in reševanju problemskih nalog, ki so bili predstavljeni 9. julija 2014!  

   

Druga gradiva:

    Publikacije

PISA 2000 : program mednarodne primerjave dosežkov učencev: naloge iz bralne pismenosti

PISA 2003 : naloge iz matematične pismenosti in problemske naloge: [program mednarodne primerjave dosežkov učencev]

PISA 2006: naloge iz naravoslovne pismenosti

Izhodišča naravoslovne pismenosti v raziskavi PISA 2006

Nacionalno poročilo PISA 2006: Naravoslovni, bralni in matematični dosežki slovenskih učencev

PISA 2006: Izhodišča merjenja matematične pismenosti v raziskavi PISA 2006

PISA 2006: Izhodišča merjenja naravoslovne pismenosti v raziskavi PISA 2006; dopolnjena izdaja

PISA 2006: Izhodišča merjenja bralne pismenosti v raziskavi PISA 2006

Reševanje problemskih nalog v jutrišnjem svetu – prva ocena sposobnosti medpredmetnega povezovanja znanja PISA 2003

Dejavniki uspešnosti šolskih sistemov v raziskavi PISA 2000

Zbornik prispevkov o metodoloških vidikih raziskave PISA

Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009

    Objave v medijih

       

       Tuji mediji, ki v člankih omenjajo Slovenijo

 

PROGRAM MEDNARODNE PRIMERJAVE DOSEŽKOV UČENCEV - PISA (PROGRAMME FOR INTERNATIONAL STUDENT ASSESSMENT)


PISA je mednarodna raziskava o bralni, matematični in naravoslovni pismenosti. Izvaja se pod okriljem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Raziskava poteka v triletnih ciklih, prvi cikel je bil izveden v letu 2000.

V raziskavo so zajeti 15-letni učenci, učenke, dijakinje in dijaki, ne glede na vrsto šole, ki jo obiskujejo. Pomembno je poudariti, da v Sloveniji več kot 90% 15-letnikov obiskuje 1. letnik srednje šole, nekaj jih je v 2. letniku srednje šole, nekaj še v osnovni šoli, nekaj pa tudi v institucijah za izobraževanje odraslih ter institucijah za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. V raziskavo PISA je tako vključena celotna populacija vseh 15-letnikov, razen tistih, ki ne obiskujejo izobraževalnih ustanov.

Osnovna pogoja za vključitev učenca/dijaka v raziskavo, sta točno določena starost učenca/dijaka in ustrezna stopnja izobraževalnega programa: 15 let in 3 mesece do 16 let in 2 meseca v času reševanja; najmanj 7. razred OŠ.

Namen raziskave PISA je zajeti podatke o kompetentnostih učencev, ki jih potrebujejo za svoje življenje, poklicno in zasebno, in ki so pomembne tako za posameznika kot za celotno družbo. Torej, ni posebej usmerjena na merjenje rezultatov šolskih kurikulov. To na nek način omejuje možnosti raziskovanja povezav med razlikami v dosežkih učencev in razlikami v načrtovanih in izvedenih kurikulih v posameznih državah ali med državami. Hkrati pa z zajemom populacije 15-letnih učencev ne glede na stopnjo šolanja omogoča učinkovito merjenje rezultatov šolskih sistemov in primerjavo teh rezultatov med državami.

Slovenija je v začetku leta 2004 pristopila k izvajanju projekta Program mednarodne primerjave dosežkov učencev PISA, ko so se začele priprave na izvedbo cikla raziskave PISA 2006.

 

CIKLI IZVAJANJA RAZISKAVE PISA IN VRSTE PISMENOSTI


V vsakem od ciklov izvedbe raziskave PISA je glavnina zajema podatkov posvečena enemu od treh področij pismenosti, medtem ko so podatki za ostali dve področji zajeti za namen raziskovanja trendov v dosežkih učencev. Poudarjena in manj poudarjena področja v posameznih ciklih raziskave PISA so razvidna v spodnji preglednici, poudarjeno področje je zapisano ležeče: 

Poudarjeno področje Manj poudarjeno področje

  • PISA 2000: bralna pismenost, matematična pismenost, naravoslovna pismenost
  • PISA 2003: matematična pismenost, bralna pismenost, naravoslovna pismenost
  • PISA 2006: naravoslovna pismenost, matematična pismenost, bralna pismenost
  • PISA 2009: bralna pismenost, matematična pismenost, naravoslovna pismenost
  • PISA 2012: matematična pismenost, bralna pismenost, naravoslovna pismenost

 

DELOVNA TELESA V RAZISKAVI PISA


Za izvajanje raziskave PISA deluje na mednarodnem nivoju več mednarodnih organizacij in združenj.

Mednarodni svet raziskave PISA (Pisa Governing Board oz. PGB, prej t.i. Svet sodelujočih držav, Board of Participating Countries oz. BPC) je sestavljen iz predstavnikov vseh sodelujočih držav v raziskavi PISA. PGB ima vodilno vlogo pri sprejemanju odločitev o konceptualni zasnovi raziskave PISA, določanju okvira zajemanja podatkov na področju merjenja znanja, smernicah nadaljnjega poteka raziskave, določanju glavnih korakov pri izvajanju raziskave, določanju in sprejemanju standardov izvedbe in poročanja v raziskavi, odločanju o zasnovi mednarodnih poročil in interpretacij rezultatov raziskave, izvajanju razpisov za pripravo tematskih poročil o posebnih raziskovalnih področjih v raziskavi PISA (kot so na primer vpliv socioekonomskih dejavnikov na pridobivanje in izkazovanje znanja), ter odločanju o izboru prijaviteljev na razpise. Članica PGB za Slovenijo je dr. Andreja Barle, Ministrstvo za šolstvo in šport.

Za mednarodno koordiniranje izvajanja raziskave PISA v sodelujočih državah na operativni ravni sta v četrtem ciklu raziskave PISA 2009 odgovorni kar dve Mednarodni združenji organizacij (Consortium), ki sta poimenovani kot Core A Consortium in Core B Consortium. Core A Consortium sestavljajo naslednje organizacije: Australian Council for Educational Research (ACER, Avstralija), Westat (ZDA), National Institue for Educational Policy Research (NIER, Japonska), cApStAn Linguistic Quality Control, DIPF (Deutches Institut für Internationale Pädagogische Forschung) in aSPe (Unité d'analyse des systèmes et des pratique d'enseignement). Core B Consortium pa sestavljajo Netherlands National Institute for Educational Measurement (CITO, Nizozemska), The Ministry of Education France, The Institute for Educational Research - University of Jyväskylä in University of Twente. Mednarodni združenji organizacij imata nalogo priprave izvedbe raziskave in sodelovanja z nacionalnimi centri za izvajanje raziskave PISA v sodelujočih državah.

V okviru Mednarodnega združenja za izvedbo raziskave PISA delujejo delovna telesa za posamezna pomembnejša področja izvedbe raziskave. Za pripravo predlogov okvirov merjenja znanja posameznih področij pismenosti in zbiranje in pripravo predlogov nalog v mednarodnih preizkusih znanja delujejo Ekspertna skupina za bralno pismenost (Reading Expert Group, REG), Ekspertna skupina za matematiko (Mathematics Expert Group, MEG) in Ekspertna skupina za naravoslovje (Science Expert Group, SEG). Za pripravo predlogov postopkov izvedbe zajema podatkov deluje Skupina svetovalcev za tehnično izvedbo (Technical Advisory Group, TAG). Za pripravo predlogov vprašanj v mednarodnih vprašalnikih za zajemanje podatkov o spremljajočih dejavnikih, preko katerih pojasnjujemo razlike v dosežkih med državami in znotraj držav, deluje Ekspertna skupina za pripravo vprašalnikov (Questionnaire Expert Group, QEG).

Za vsako sodelujočo državo je določen nacionalni koordinator (National Project Manager, NPM), ki neposredno sodeluje z Mednarodnim združenjem pri izvajanju raziskave. NPM za Slovenijo je dr. Mojca Štraus, Pedagoški inštitut. Na Pedagoškem inštitutu ima sedež tudi sam Nacionalni center raziskave PISA, ki je izvajalec omenjenega mednarodnega projekta.

V prvem ciklu raziskave PISA, ki je bil izveden v letu 2000, so sodelovale države članice OECD in le nekaj držav partnerk (nečlanice OECD), v drugem ciklu je poleg držav članic sodelovalo še 11 držav partnerk. V tretjem ciklu zajema podatkov raziskave PISA, ki se je začel izvajati v letu 2004 in v katerem je bila glavnina zajema podatkov izvedena v letu 2006, je poleg držav članic OECD sodelovalo še 27 držav partnerk, med njimi tudi Slovenija. V raziskavi PISA 2012 se je število sodelujočih držav še povečalo in sicer je bilo v projekt vključenih 34 držav OECD in 33 držav partnerk.
  

MEDNARODNI SESTANKI NACIONALNIH KOORDINATORJEV IN ČLANOV MEDNARODNEGA SVETA RAZISKAVE PISA


Sodelovanje velikega števila držav v mednarodni primerjalni raziskavi predstavlja zahtevno koordinacijo projekta in natančno določanje postopkov izvedbe, ki jim morajo slediti vse udeležene države. Zato so delovni sestanki nacionalnih koordinatorjev pod vodstvom Mednarodnega združenja za izvedbo raziskave PISA nujen način komunikacije in usklajevanja možnosti za primerljivo izvedbo raziskave v tako različnih šolskih sistemih. Praviloma potekata vsako leto dva sestanka nacionalnih koordinatorjev in Mednarodnega združenja. Na omenjenih sestankih se nacionalni koordinatorji s strokovnjaki Mednarodnega združenja za izvedbo raziskave PISA posvetujejo in dogovorijo glede posameznih elementov izvajanja raziskave. Dogovorijo se glede določenih postopkov za izvedbo raziskave v nacionalnem centru in sicer glede priprave časovnega načrta prevajanja in verifikacije instrumentarijev, priprave vzorčnega okvira in izvedbe vzorčenja, sodelovanja v mednarodnih dodatkih raziskave ter o pripravi nacionalnih poročil o rezultatih raziskave.

Praviloma dvakrat letno se sestane tudi Mednarodni svet raziskave PISA, katerega se udeležuje nacionalna koordinatorka dr. Mojca Štraus. Mednarodni svet raziskave PISA se odloča glede predlogov za naloge v mednarodnem preizkusu znanja in postavk v mednarodnih vprašalnikih ter sprejema načrte glede nadaljnjega razvoja raziskave. V povezavi s tem obravnava predloge glede mednarodnih dodatkov ter sprejema odločitve o izboru prijaviteljev na razpis za pripravo mednarodnih poročil o izbranih raziskovalnih področjih v raziskavi.

 

MEDNARODNE DELAVNICE IN SEMINARJI


V okviru raziskave PISA Mednarodno združenje in drugi zunanji sodelavci vsakoletno organizirajo tudi delavnice in seminarje glede na izražene potrebe in želje sodelujočih držav. Omenjene delavnice in seminarji so največkrat organizirani na temo statističnih analiz podatkov raziskave PISA, saj le-ti zaradi specifike postopka vzorčenja, zahtevajo specifičen pristop. Mednarodno združenje raziskave PISA želi na ta način zagotoviti kvalitetno obdelavo podatkov in s tem povečati uporabnost raziskave v širšem prostoru.

Poleg delavnic, organiziranih na temo statističnih obdelav podatkov, Mednarodno združenje organizira tudi delavnice, kjer skupaj s predstavniki vključenih držav ovrednotijo ustreznost vključenih nalog v raziskavo. Predvsem jih zanima ustreznost nalog glede na kulturno okolje vključenih držav ter pomisleki, povezani s tem. Na ta način želijo zagotoviti ustreznost in uporabnost nalog v vseh vključenih državah, kar posledično omogoča primerljivost dobljenih rezultatov v raziskavi PISA.

 

POTEK CIKLA RAZISKAVE PISA


Raziskava PISA poteka ciklično in sicer poteka glavni zajem podatkov vsake tri leta. Pred glavnim zajemom podatkov poteka t.i. predraziskava, katere glavni namen je preverjanje ustreznosti uporabljenih inštrumentov ter morebitnih novosti znotraj operativnih postopkov. Tako predraziskava, kot glavni zajem podatkov, potekata po spodaj opisanem postopku, ki je v tem poglavju podrobneje opisan.

 

I. Priprava dogovorov o varovanju podatkov pri izvedbi raziskave PISA v Sloveniji

 

Že sama pogodba z organizacijo OECD za izvedbo raziskave PISA od države podpisnice zahteva zavezanost k varovanju tajnosti vseh dokumentov in podatkov raziskave PISA, ki niso namenjeni javni uporabi oz. podatkov, ki niso razglašeni za javno dostopne. Za izvedbo raziskave v državi morajo vsi sodelavci v nacionalnem centru in vsi zunanji sodelavci z naročnikom podpisati dogovor o zavezanosti k varovanju tajnosti dokumentov in podatkov. Na Pedagoškem inštitutu tako v vsakem ciklu raziskave pripravimo dogovore o varovanju tajnosti podatkov, ki jih podpišejo posamezni podizvajalci, kot so: sodelavci nacionalnega centra, prevajalci, anketarji na terenu, podjetje, ki preizkuse znanja in vprašalnike tiska, koderji odprtih odgovorov, vnašalci podatkov in zunanji pomočniki pri analizi podatkov in pripravi poročil.

 

II. Priprava nacionalnih instrumentov in drugih gradiv

 

Vsak nacionalni center na podlagi mednarodnih izvirnikov pripravi svoje nacionalne instrumente. Nacionalni instrumenti se delijo v štiri glavne skupine: priročnike, vprašalnike, delovne zvezke ter kodirne sheme.

Priročniki so gradiva, ki jih uporabljajo zunanji sodelavci v raziskavi zaradi lažjega ter poenotenega načina dela, ki ga zahtevajo posamezni segmenti dela. V ta namen pripravimo priročnike za koordinatorje na šolah, za izvajalce raziskave ter za vnašalce podatkov, ki zbrane podatke vnesejo v elektronsko obliko.

Na voljo so tudi različni vprašalniki, s pomočjo katerih ugotavljamo spremljajoče dejavnike dosežkov učencev. Nekateri vprašalniki so obvezni, kot sta vprašalnik za dijake ter ravnatelje šol, o vprašalniku za starše ter učitelje pa se vsaka država odloči po lastni presoji. V našem centru pripravimo posebej vprašalnik za dijake in vprašalnik za učence, saj so nekateri 15-letniki vključeni še v osnovnošolsko izobraževanje.
Dijaki oz. učenci rešujejo naloge v različnih delovnih zvezkih, ki so oblikovani po strogo predpisanih mednarodnih shemah. Teh različic je bilo v raziskavi PISA 2012 19, vsaka pa vsebuje različno kombinacijo naravoslovnih, bralnih in matematičnih nalog ter nalog iz finančne pismenosti.

Nekatere naloge vsebujejo vprašanja odprtega tipa. Odgovore dijakov nanje je potrebno ovrednotiti oz. umestiti v t.i. kodirne sheme, kjer so natančno opredeljene kode za vsak pravilen, nepravilen in tudi manjkajoč odgovor. Vsako področje merjenja ima svojo kodirno shemo.

Za našteta gradiva pripravimo osnutke prevodov mednarodnih izvirnikov. Poudariti je potrebno, da so naloge pripravljene v dveh osnovnih jezikih, v angleščini in francoščini, ki sta tudi oba uradna jezika organizacije OECD. Po standardih za izvedbo raziskave PISA je potrebno naloge neodvisno prevesti iz obeh različic in kasneje oba prevoda uskladiti. Dejavnosti za pripravo prevodov tako obsegajo oblikovanje skupine prevajalcev (ki mora vključevati prevajalce iz angleščine in francoščine), sestanek s prevajalci, podpis dogovora o varovanju podatkov v raziskavi PISA in dogovor o načinu dela, pripravo in izvedbo treninga prevajalcev po posvetovanjih in navodilih strokovnjakov za prevajanje iz Mednarodnega združenja za izvedbo raziskave PISA, razdelitev osnovnega materiala za prevajanje ter koordinacijo in sodelovanje pri prevajanju. Dokončno pripravljene prevode nalog vsebinsko pregledajo tudi slovenski strokovnjaki iz posameznega področja.

Vsa preostala zgoraj omenjena gradiva pa se prevaja le iz angleških različic. Tako pripravljene instrumente je potrebno poslati še v mednarodno verifikacijo, kjer jih vsebinsko pregledajo, temu pa sledi še t.i. FOC (final optical check), kjer so instrumenti preverjeni še s tehnične plati. Šele nato so instrumenti pripravljeni za zajem podatkov na šolah.
Poleg mednarodno predpisanih gradiv pripravimo tudi druga gradiva kot na primer zgibanke za dijake oz. učence, knjižne zaznamke ipd...

 

III. Mednarodni in nacionalni dodatki v raziskavi PISA

 

Omenjenemu gradivu, katerega osnova mora biti poenotena v vseh državah, je mogoče dodati tudi t.i. mednarodni in/ali nacionalni dodatek. Za dodatke, ki so pripravljeni na mednarodni ravni, Mednarodno združenje pripravi postopke za izvedbo in izvedbo omenjenih dodatkov tudi koordinira. Dodatki, ki so bili pripravljeni na mednarodni ravni, so naslednji:

 

1. Zajem podatkov o znanju branja in matematike preko računalnikov (CBAL, Computer Based Assessment of Literacies)

Ta mednarodni dodatek vključuje uporabo prenosnih računalnikov za merjenje dosežkov učencev. Prednost merjenja znanja z uporabo računalnikov je, da lahko vključuje interaktivne naloge, animacijo in druge načine podajanja informacije v nalogi.

 

2. Zajem podatkov o znanju problemsko zasnovanih nalog preko računalnikov (CPS, Computer Based Problem Solving)

Ta mednarodni dodatek vključuje uporabo prenosnih računalnikov za merjenje dosežkov učencev. Prednost merjenja znanja z uporabo računalnikov je, da lahko vključuje interaktivne naloge, animacijo in druge načine podajanja informacije v nalogi.

 

3. Zajem podatkov o znanju bralnih komponent (RC, Reading Components)

V okviru te mednarodne opcije se ugotavlja poznavanje pomena besed, oblikovanja stavkov ter osnovnega razumevanja besedila, predvsem pri dijaki, ki dosegajo nižje ravni bralne pismenosti.

 

4. Zajem podatkov o finančni pismenosti (FL, Financial Literacy)

Sodelovanje države pri ugotavljanju finančne pismenosti pri 15-letnikih državi omogoča vpogled v njihovo razumevanje finančnih pojmov in veščin ter učinkovito uporabo le-teh v različnih finančnih kontekstih z namenom izboljšanja finančnega stanja.

 

5. Vprašalnik za šolo (School Questionnaire)

Vprašalnik za šolo je na voljo tako v pisni kot v elektronski obliki, kar šolam omogoča lažje, bolj pregledno ter interaktivno izpolnjevanje vprašalnika.

 

6. Vprašalnik o pogostosti uporabe informacijske in komunikacijske tehnologije (ICT Familiarity Questionnaire)

Dodatek zajema kratek vprašalnik o tem, kako so učenci seznanjeni in kako pogosto uporabljajo računalnik in drugo informacijsko in komunikacijsko tehnologijo. Za države, ki se bodo odločile za sodelovanje v CBAL, je izvedba tega vprašalnika obvezna.

 

7. Vprašalnik o izobraževalni karieri (Educational Career questionnaire - ECT)

Dodatek zajema kratek vprašalnik o načrtovani izobraževalni karieri dijakov oz. učencev, zajema pa tri področja: dijakovo oz. učenčevo preteklo izobraževanje, sedanje šolanje ter načrte glede nadaljnjega izobraževanja in zaposlitve.

 

8. Vprašalnik za starše (Parent Questionnaire)

Dodatek zajema vprašalnik za starše, s čimer lahko razširimo možnosti raziskovanja povezav med dosežki učencev in pojasnjevalnimi dejavniki, še posebej vlogo staršev pri učenčevem pridobivanju znanja naravoslovja in osveščenosti o okoljevarstvenih problemih.

 

9. Dvojno kodiranje odgovorov o poklicu staršev (ISCO Coding)

S pomočjo tega dodatka lahko države lažje prepoznavajo probleme kodiranja in mednarodne primerljivosti podatkov o poklicih staršev. Na ta način lahko pripomorejo k razvoju instrumentarija, ki omogoča pridobivanje zanesljivejših podatkov.

 

10. Dvojni vnos podatkov

Ta dodatek zajema dvojno vnašanje 10 odstotkov delovnih zvezkov z nalogami iz preizkusa znanja. S tem lahko države izboljšajo kontrolo kvalitete postopkov za vnos podatkov.

 

11. Vzorčenje celotnih razredov učencev (Grade-based sampling)

V raziskavi PISA vzorčimo učence/dijake na osnovi njihove starosti. To je poglaviten kriterij. Države pa se lahko odločijo tudi za mednarodni dodatek in sicer za vzorčenje celotnih razredov/letnikov. To državi omogoča širši zajem podatkov, s tem pa posledično primerljivost podatkov z ostalimi mednarodnimi študijami, ki temeljijo na podobnem vzorcu.

 

12. Eno-urni delovni zvezek in krajši vprašalnik

Ta dodatek zajema uporabo skrajšanega eno-urnega (namesto dvo-urnega) delovnega zvezka in skrajšanega vprašalnika za učence, ki imajo določene primanjkljaje v znanju in učnih sposobnostih.

V Nacionalnem centru raziskave PISA smo se v ciklih raziskave 2006 in 2009 odločili za uporabo naslednjih dodatkov: Vprašalnik o pogostosti uporabe informacijske in komunikacijske tehnologije (ICT Familiarity Questionnaire), Vprašalnik o izobraževalni karieri (Educational Career questionnaire - ECT) ter Vzorčenje razredov učencev. Na ta način smo želeli doseči kompleksnejše, predvsem pa bolj poglobljeno razumevanje ozadja učnih dosežkov vključenih dijakov oz. učencev. V raziskavi PISA 2012 smo sodelovanje v mednarodnih opcijah še razširili in sicer smo poleg že omenjenega sodelovali še pri izvedbi raziskave na računalnikih (opciji CBAL in CPS) ter finančni pismenosti.

Kot smo že omenili, lahko sodelujoče države v okviru raziskave PISA izvedejo tudi nacionalne dodatke. Nacionalni dodatek v raziskavi PISA lahko predstavlja poseben vprašalnik, ali 5 ali več dodanih vprašanj v Vprašalniku za šole in Vprašalniku za dijakinje in dijake. Ti posebni vprašalniki ali dodatna vprašanja so razdeljeni učencem ali šolam, ki so sicer vzorčene v okviru mednarodnega dela raziskave PISA.

Nacionalni dodatek pa lahko predstavlja tudi izvedba zajema podatkov na šolah in učencih, ki so vzorčeni nacionalno, izven okvira mednarodnega dela raziskave PISA v državi. Standardi raziskave PISA določajo, da mora biti kakršenkoli nacionalni dodatek vnaprej odobren na Mednarodnem združenju raziskave in izveden po končanem zajemanju podatkov s preizkusi znanja in vprašalniki za mednarodni del raziskave PISA.

 

IV. Priprava vzorca šol in dijakov oz. učencev

 

Prav tako kot priprava nacionalnih instrumentov je tudi priprava vzorca natančno opredeljen postopek, ki poteka pod budnim očesom Mednarodnega združenja raziskave.
V okviru raziskave PISA 2012 je bil preizkus prvič izveden tudi s pomočjo računalnikov, zato je bil v že v predraziskavi vzorec šol temu prilagojen. Vključeni sta bili 2 skupini šol. V prvi skupini so dijaki reševali naloge tako v delovnih zvezkih kot na računalnikih, v drugi skupini pa le na računalnikih. S pomočjo take delitve smo zagotovili preizkus ustreznosti vseh novih nalog na populaciji najmanj 100 dijakov.

Po mednarodnih standardih je v predraziskavo vključenih od 40 do 100 šol oz. 1200 do 2000 dijakov. Za glavno raziskavo pa se predvideva vključitev 150 šol oz. najmanj 5250 dijakov.

Prvi korak priprave vzorčenja predvideva zbiranje podatkov o številu 15-letnikov na nacionalnem nivoju. V tej fazi tesno sodelujemo s Statističnim uradom RS ter Ministrstvom za šolstvo in šport. Tako pridobljene podatke posredujemo mednarodnemu združenju, s katerim se dogovarjamo o velikosti našega vzorca tako za predraziskavo, kot tudi za glavni zajem podatkov, da zadostimo vsem mednarodnim standardom za vzorčenje. Na podlagi teh podatkov mednarodno združenje pripravi vzorec šol, ki bodo sodelovale v raziskavi.

Ko je ta faza zaključena, stopimo v kontakt z izbranimi šolami, kjer iz celotne populacije 15-letnikov izberemo vzorec dijakov s pomočjo programa, ki je izdelan prav za ta namen. Iz programov splošne oz. klasične gimnazije izberemo vzorec 37 dijakov, iz vseh preostalih programov pa po 31 dijakov na vsaki šoli. Izmed teh vzorčenih dijakov računalniški program izbere 18 dijakov, ki rešujejo naloge tudi na računalniku. V kolikor je dijakov oz. učencev, ki ustrezajo merilom ciljne populacije manj, so izbrani vsi 15-letniki na šoli in so tudi vsi vključeni v računalniški del izvedbe.

Glede na razpoložljivo število 15-letnikov v celotni populaciji in skupno število srednjih šol v Sloveniji, so v vzorec šol za glavni zajem podatkov vključene vse srednje šole z vsemi izobraževalnimi programi, ki vpisujejo 15-letnike. V raziskavo PISA je potrebno vključiti vse institucije, ki vpisujejo 15-letnike, zato so v vzorec poleg srednjih šol vključene tudi nekatere osnovne šole in tudi nekatere institucije za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami.

 

V. Kontakti s šolami

 

Prvi stik s šolami vzpostavimo preko ravnateljev, ki jih seznanimo z osnovnimi informacijami o raziskavi. Ko pridobimo njihovo soglasje za sodelovanje, na šoli izberejo koordinatorja. To je ključna oseba, ki z nami sodeluje ves čas, od priprave vzorcev pa do same izvedbe, prav tako nam pomaga pri usklajevanju določenih informacij ob pripravi nacionalne baze podatkov, v kolikor je to potrebno.

Ker mora izvedba raziskave potekati enotno in natančno po navodilih, pripravimo za koordinatorje izobraževalna srečanja, kjer jih seznanimo z vsemi podrobnostmi. Z njimi smo v stalnem kontaktu, tako po mailu kot po telefonu, da sproti razrešimo morebitna vprašanja.

 

VI. Izvedba raziskave na šolah

 

Sama raziskava na terenu traja 6 tednov. To pomeni, da znotraj vnaprej določenega termina na šolah potekajo izvedbe na dogovorjen dan.

Izvajalec se že uro pred samo izvedbo raziskave sestane s koordinatorjem, da še zadnjič uskladita potrebne informacije glede dijakov ter se pogovorita o poteku in drugih podrobnostih. Potrebno je pripraviti tudi prostor po vnaprej predpisani shemi.

Tudi časovni razpored posameznih delov same izvedbe raziskave je vnaprej znan in natančno določen in mora potekati v vseh sodelujočih državah enotno:

Časovni potek izvedbe raziskave PISA tipa "papir in svinčnik", dejavnost in čas:

  • Razdelitev gradiva in branje splošnih navodil:  10-15 minut (približno)
  • Reševanje delovnega zvezka:  1 ura (točno)
  • Kratek odmor: 5 minut
  • Reševanje delovnega zvezka: 1 ura (točno)
  • Kratek vprašalnik o vloženem trudu:  5 minut (največ)
  • Odmor: 15 minut
  • Vprašalnik za dijakinje in dijake:  35 minut (približno)
  • Zbiranje gradiva ob koncu izvedbe: 3-5 minut (približno)
  • Skupaj: 3 ure in 20 minut (približno)

Časovni potek izvedbe raziskave PISA tipa "računalnik", dejavnost in čas:

  • Priprava računalniške učilnice: 20 minut (približno)
  • Prijava na računalnikih in seznanitev z nalogami: 5 minut (približno)
  • Reševanje poskusnih nalog tipa "računalnik": 20 minut (približno)
  • Reševanje nalog tipa "računalnik": 40 minut (točno)
  • Zaključevanje reševanja, zbiranje in prenos podatkov: 15 minut (približno)
  • Skupaj: 1 ura 40 minut (približno)

Kot je razvidno iz zgornjih shem, obsega celotna izvedba skupaj približno 5 ur, v kolikor je šola izbrana za izvedbo obeh tipov raziskave. Tudi za izvajalce na šolah pripravimo posebna izobraževalna srečanja, kjer prejmejo vsa potrebna gradiva in jih seznanimo z načinom dela.

Nenapovedano potekajo na terenu kontrole kvalitete izvedb, tako s strani nacionalnega centra kot tudi Mednarodnega združenja raziskave.

 

VII. Kodiranje odgovorov na vprašanja odprtega tipa na papirju in računalniku ter kodiranje poklicev

 

Naloge, ki jih dijaki rešujejo vsebujejo več različnih tipov vprašanj, eden izmed njih so vprašanja odprtega tipa. Tovrsten tip odgovor se pojavlja tako v nalogah tipa"papir in svinčnik" kot v računalniško zasnovanih nalogah. Odgovorom na vprašanja te vrste je potrebno dodeliti ustrezne kode s pomočjo skrbno izdelanih kodirnih shem. V ta namen je usposobljena skupina 12 sodelavcev, ki približno 8 tednov vsak dan skrbno pregleduje odgovore dijakov in jim dodeljuje ustrezne kode. Po končanem enkratnem kodiranju delovnih zvezkov ter računalniških nalog, poteka še večkratno kodiranje, zaradi preverjanja zanesljivosti kodiranja. Tudi kodiranje poteka po navodilih mednarodnega združenja, vse z namenom zagotoviti enotnost in hkrati primerljivost rezultatov med državami.

Poleg kodiranja odgovorov dijakov je potrebno umestiti v mednarodno kodirno shemo tudi poklice staršev, ki jih dijaki navedejo v vprašalniku. Tudi to kodiranje opravijo za to usposobljeni sodelavci po posebnem postopku.

 

VIII. Vnos podatkov

 

Vse pridobljene podatke, ki še niso v elektronski obliki (naloge, ki jih dijaki rešujejo na računalniku), je potrebno transformirati v omenjeno obliko in jih urediti v nacionalno bazo podatkov. Mednarodno združenje je zato pripravilo poseben program, ki omogoča hiter in kvaliteten vnos posameznih delovnih zvezkov in vprašalnikov. Po končanih parcialnih vnosih (vsak vnašalec posebej namreč ustvari svojo bazo podatkov), se v nacionalnem centru oblikuje nacionalna baza podatkov. Hkrati s tem procesom pa že poteka preverjanje teh podatkov oz. čiščenje baze podatkov in njihovo usklajevanje z mednarodnimi standardi.

 

IX. Analiza podatkov in priprava nacionalnega poročila

 

Zajemu podatkov v glavni raziskavi sledi analiza zbranih podatkov ter priprava nacionalnega poročila. Z izidom nacionalnega poročila poteka tudi javna objava dosežkov, tako za Slovenijo, kot tudi za druge sodelujoče države. Nacionalno poročilo predstavlja osnovo za bolj podrobno nadaljnje raziskovanje, ki temu sledi (sekundarne analize podatkov).